I'm not quite that delicate

V zadnjem tednu sem se polomila na več načinov pa se vseeno ne počutim niti malo polomljeno in kljub temu, da se sploh ne vrtim v krogu, se mi vsak dan bolj vrti. Ne rečem, da nimam res dobrega razloga, da bi bila lahko nesrečna, pa vseeno nisem niti malo. Lahko mi vsak dan rečeš, da sem nora, jaz pa ti bom vsakič zamolčala, da si noro dober samo ti.

In če si čisto blizu ali pa če te nikjer ni, tvoje stopinje v meni odpirajo vrata neskončnosti.

No?!

Kdo me googla iz Googla?!

And with each step...

Včeraj se mi je bledlo. Res. Zjebava me nek prehlad, ptičja gripa mislim da vseeno ni, je pa moje telo kapituliralo od Coldrexa. Overdose. Ležala sem v postelji in približno vem, da me je Mami spraševala nekaj o računalniku, čaju in oknu, ne vem pa točno kaj. Skuham računalnik, zaprem čaj in ugasnem okno? Kakor koli že, ob pol enih zjutraj sem se zbudila premočena in lačna. Možgan se je poigraval še z eno mislijo in točno zaradi te sem trenutno z možganom skregana.

Zakaj se počutim varno samo takrat, ko se zapletem v kaj nevarnega?

Don't stop 'til you get enough

Shut the fuck up! Don't worry, it's not for you. It's for me. A reminder. For all the way wrong thoughts created by my twisted mind. To challenge. Or to destroy. It's always a risk and a risk is something I can't escape. I have to have it. If it's not there I create one. It's stuck with me like all those blue pencil marks on my forearm.

Just licking my lips in search of your lip print...

Dej me nazaj

Pametno bi bilo, da se počasi odpravim spat. In se tudi bom. Počasi. Še prej pa bom mogoče zaposlovala svoj možgan s čim prijetnim. Ker, prijetno je kul in prijetno mi paše. Pašeš. Če si v obdobju brez tolerance, je vse skupaj še toliko bolj neznosno. Ne, to ni zapis o gay-ih in itak sem prepričana, da vsi bi. Da smo vsi bi.

Nekako tako to gre, če hočeš povedati vse in nočeš povedati ničesar. Kdo pravi, da je treba srečo delit in kaj storiš, če je tvoja sreča nehotni spomin? Izginjajoča praska na naključnem delu telesa. Kako sta nastala narobe in prav?

A smo mi zares al zahec?

Fight it.

So far away yet close enough to taste...

Se nikdar se mi ni zgodilo, da bi naslov napisala pred tekstom, kaj šele, da bi naslov napisala včeraj, tekst pa pišem ta trenutek. Še sreča. Ker če bi včeraj napisala tudi tekst, zagotovo ne bi napisala, da mi je zjutraj na parkirišču neznanec rekel pička, jaz pa sem mu vrnila z 'jebi se'. Šele tik pred vhodom v poslopje me je spreletelo, da mogoče obstaja majhna možnost, da mi je dejansko rekel lepotička, ampak ko ga jebe. Ob desetih zjutraj me nima kaj ogovarjat.

Dobila sem čokolado z rdečim poprom in ga zbezala ven...

The way he makes me feel...

Saj ne, da ne bi bila že večji del svojega obstoja malce na glavo, ampak zadnjih nekaj dni sem na glavo čist. Iskala sem besedo, s katero bi nekako približno opisala svoje stanje in zdi se mi, da sem jo vendarle našla. Brbotam.

There’s no chill and yet I shiver...

Plastelin

Skuhala sem se. Ne vem kaj mi je letos s tem oblačenjem za zimo, če pa je zunaj poletje. Vreme pač vedno pozabim spremljat, če pa že koga slučajno vprašam, kakšna je napoved za naslednji dan, mi zagotovo poda napačno. A delajo to zanalašč?

Če pa ja. Če pa že. Paramparapapa. Delim si dneve in imam občutek, da v bistvu delim sebe. Na različne konce, različnim ljudem. Ne dan ne noč sploh nimata nič zraven, samo drug teden moram nujno k frizerju. Nujno! Nimam razcepljenih konic, se pa skoraj vsak dan kregam z Babi zaradi tepiha v kopalnici. Noče ga, meni pa paše stopit na nekaj mehkega. Če me ne bi jebal prah, bi imela mehke tepihe povsod po tleh, zares pametno pa bilo z nečim mehkim oviti kljuke na vratih. Vsakodnevno zatikanje s kolki postaja že zares dolgočasno, ljudje pa se še vedno čudijo, da včasih rečem 'au' zgolj preventivno.

Prvič po res dolgem času se mi gre na morje.