Drgetam

En del mene je besno nesrečen, drug del pa prestrašeno srečen. Zaradi dveh povsem različnih stvari, seveda. Največji del mene pa je samo strašansko utrujen. Spet smo v obdobju inventure in moje telo se začenja z mano kregat. Včeraj so nekoga že odpeljali z rešilcem (kolaps), danes pobiramo stave, kdo bo naslednji. Kandidatov je kar nekaj.

Včeraj sem jedla golaž. Nespasiran. Z dejansko vidnimi delčki zelenjave in začimb. In v bistvu mi je bilo povsem vseeno. Zmetala sem vase vse že omenjene delčke skupaj z makaroni in zeleno solato, zraven sem pojedla še jajčka, že nekaj trenutkov kasneje pa sem se namakala v banji in lupila mandarine. Ne vem od kje natančno sem potem privlekla še toliko moči, da sem med nešteto umetnimi nohti našla deset relativno uglednih in si jih z ostanki lepila uspešno prilepila. Ko sem se ulegla, so se veke zaprle s tleskom. Ne hecam se. Ampak še nisem smela zaspat. Kadar čakaš nekoga, ki ti je ljub, se proti zaspanosti boriš z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi. Sama sem bistveno premalo oblečena na balkonu počasi vlekla čik, ker je branje knjige tokrat žal delovalo nasprotno od želenega.

Šele potem sem se stiskala...