Ojej, blogam že tri, TRI, leta, bohmenimard. Tri leta in en dan, ker na obletnice itak vedno pozabim in to tudi na takšne, ki se absolutno ne tičejo nikogar drugega kot le mene same. Definitivno sem pomislila na to, da bi se šla pregled dogodkov, ampak glede na to, da se počasi vendarle kopljem iz najdaljšega ever deprastega obdobja, se tega pravzaprav bojim. Bojim se spominjati in bojim se podoživljati. Bojim se vsakega zapisanega delčka posebej, ker me spominja na to, kako bi lahko bilo pa ni. Bojim se prekletstva odvisnosti in z njim povezanega dejstva, da nikoli ni nič odvisno samo od mene. Bojim se svojih idealističnih razmišljanj, ki ne najdejo skupnega jezika s svetom, ki me obkroža. Bojim se, da bom kljub temu, da točno vem kaj hočem, vedno ostala le preštrašena majhna punčka, ki izgublja boje z mlini na veter. Ker mlini na veter obstajajo.
Posladek dneva
pred 2 urami
11 komentarji:
Jaz verjamem vate, pa čeprav sem le (ne)znanec. :)
Nimfi. Vem zdajle še prekleto boli, a pomisli... Ta izkušnja ti je dana zato, da se iz nje nekaj naučiš. Da popucaš za nazaj. Da prepoznaš svoje občutke. Da se sprejmeš in greš naprej.
Čestitke za tri leta! In velike čestitke, ko bo nastopil konec ultramegadeprastega obdobja.
Nimfi, vsetarnarboljš! You deserve it.
p.s. fuck depra in the ass! :)
Če ta tri leta niso bila ravno takšna kakor si si zamislila, bodo pa čisto mogoče in čisto po vsej verjetnosti in čisto že zagotovo - naslednja takšna, kakor si jih boš zamislila :) .
Samo optimistično! :)
najtežja so vmesna obodbja - ko iz enega lajf tripa preidemo v drugega in pri tem nismo ravno želeli tega preskoka...
človek kr neki časa rabi da dojame kaj se je zgodilo in kaj mu vse dobrega prinaša ta nov lajf trip...
nažalost se mu vsaj v začetku zdi vse skupaj zelo fucked up... ampak še dober da čas celi rane in ti omogoči da vidiš to preteklost tudi iz drugih vzornih kotov, ki jih npr. sedaj ne moraš niti dojeti.
kakorkoli nimfa... čas dela svoje... in leta prinašajo poleg gub in sivih las tudi drugačne poglede na ta fucking svet - priznam - svet ni najbolj cool - oz. kaj ima svet tukaj - folk ni najbolj cool... imajo druge vrednote in cilje kot ti - in najbolj žalostno je to, da se tako kot ti tudi oni spreminjajo...
drugače pa: lajf je like vožnja z vlakom - folk okoli tebe pa prihaja na postajah - in tudi odhaja... tko pac je:-)
...dobro je, da se človek odreče svojim idealističnim predstavam, prej , ko to stori, bolje je. Ne rečem, da je to lahek proces, ampak po parih pretresih, si hočeš nočeš, primoran v to...zakon eksistence pač.Prežive tisti, ki poskrbe zase. V skladu z moralo?...skorajda nikoli (žal).
In kot je dobro ponazorila moja predhodnica, življenje je vožnja z vlakom, ljudje prihajajo in odhajajo...skozi različna vrata, a vsa vodijo v Svet. Koliko tega si pripravljena sprejeti vase in ga narediti sebi shajajočega, pa veš le sama...
obletnice suckajo stop brez analize preteklih dogodkov boš stopicljala na mestu stop spet kompliciraš stop mlini na veter itak obstajajo le v ogledalu stop svet in ideali so takšni kakršne si ustvariš stop mi gali se bojimo le da nam se ne zruši nebo na glavo stop je reku asterix stop depra je le napačen hormonski koktejl stop prešejki ga stop z mrzlim tušem recimo stop zdj pa piči stop tole bi bil drag telegram stop
*hobbil
Bias, aj nou end aj lav ju tu.*
Karmen, tenkju za tole...sej drgač vse že vem, ampak je fajn slišat še od koga drugega, da vse skupaj mogoče le ima smisel in namen...
Petrula, tenkju, za zdej in za naprej...:)
Martica, čestitke tut tebi, ti ga šele trgaš!*
Vađajna, aj lajk ju! ;)
Vasija, se mi zdi, da je to tvoj prvi komentar (ki sem ga prebrala), kjer nisi nadrkan. Že zarad tega se zdele prav prijetno smehljam. ;)
Kr ena, mogoče bi bilo res dobro, ampak če bi nehala bit idealist, bi nehala bit jst in velik del tega kar se dogaja zdej je povezan točno s tem, da sem to poskušala. Se mi zdi...
Badabum, tut ti si jako drag, samo na precej drugačen način kot bi bil drag telegram. ;)
3 leta :) to pa je že dolga doba...
Jp, starina...;)
Objavite komentar