Za mano je fantastičnih 14 dni. O, ja, sarkazem je še vedno v polnem teku.
Priznam, nad svojim telesom sem se prevečkrat izživljala. Ne da se mi bit konkretna, dovolim, da se izživljate tudi vi, domišljijsko, bolj bistveno je, da sem bila vedno zaščitniška do svojih oči. There's just something about them...
V šestem razredu OŠ, potem ko so me Mati najprej obtožili, da fejkam slabovidnost, ker naj bi bila očala moderna, je okulistka potrdila miopijo in mi na nos potisnila prva očala. Mojbog, kako sem jih sovražila. Namesto na nosu sem jih nosila v torbi ali v žepu, zaradi česar so bila vedno skrivljena, pa tudi ko še niso bila, so mi stala postrani, ker imam levo uho nastavljeno višje kot desno. Ali obratno. A freak. Pa še ne prenesem dejstva, da imajo očala mrtvi kot oz. mrtvo okolico, saj razumete, gledaš lahko samo naravnost skozi šipice, kar pomeni, da moraš vedno obračat glavo, zavijanje z očmi pa bolj ali manj odpade. In jaz res rada zavijam z očmi.
Lahko si predstavljate, da je bil verjetno najsrečnejši dan v mojem življenju tisti, ko sem končno dobila leče. Če ste pomislili na mehiško telenovelo, ste kar blizu. Tako fakin amejzing je, ko dejansko vidiš. Za tiste z brezhibnim vidom - predstavljajte si, da imate pred očmi rabljeno prozorno polivinilasto vrečko, ki se po sedemnajstih letih končno strga. As I said, fuckin' amazing.
Več kot 10 let, god I'm old, so moje oči in leče živele v simbiozi. Do nedavnega. Iz prodaje so umaknili mojo omiljeno tekočino za leče, kupiti sem morala drugo. Slučajno sem nekje istočasno zamenjala še kremo za obraz, za nameček pa sem v službi dobila nov huge ekran. Še vedno ne vem zaradi česa pravzaprav, ampak rabljena prozorna polivinilasta vrečka se je reinkarnirala, gratis pa sem dobila še krvavo rdeče in malenkost pekoče oči.
Nasvet je bil vedno isti - pa nosi en čas očala. Tudi problem je bil vedno isti - že več kot 10 let, god I'm old, jih nimam.
Stanje se po nekaj drastičnih posegih vendarle umirja. Danes se je rabljena prozorna polivinilasta vrečka spet strgala, beločnica pa je že skoraj bela. Od 'albino fešn obsešn' je ostala samo še bleda polt. Since sun decided to be my enemy that's almost my trademark.
Priznam, nad svojim telesom sem se prevečkrat izživljala. Ne da se mi bit konkretna, dovolim, da se izživljate tudi vi, domišljijsko, bolj bistveno je, da sem bila vedno zaščitniška do svojih oči. There's just something about them...
V šestem razredu OŠ, potem ko so me Mati najprej obtožili, da fejkam slabovidnost, ker naj bi bila očala moderna, je okulistka potrdila miopijo in mi na nos potisnila prva očala. Mojbog, kako sem jih sovražila. Namesto na nosu sem jih nosila v torbi ali v žepu, zaradi česar so bila vedno skrivljena, pa tudi ko še niso bila, so mi stala postrani, ker imam levo uho nastavljeno višje kot desno. Ali obratno. A freak. Pa še ne prenesem dejstva, da imajo očala mrtvi kot oz. mrtvo okolico, saj razumete, gledaš lahko samo naravnost skozi šipice, kar pomeni, da moraš vedno obračat glavo, zavijanje z očmi pa bolj ali manj odpade. In jaz res rada zavijam z očmi.
Lahko si predstavljate, da je bil verjetno najsrečnejši dan v mojem življenju tisti, ko sem končno dobila leče. Če ste pomislili na mehiško telenovelo, ste kar blizu. Tako fakin amejzing je, ko dejansko vidiš. Za tiste z brezhibnim vidom - predstavljajte si, da imate pred očmi rabljeno prozorno polivinilasto vrečko, ki se po sedemnajstih letih končno strga. As I said, fuckin' amazing.
Več kot 10 let, god I'm old, so moje oči in leče živele v simbiozi. Do nedavnega. Iz prodaje so umaknili mojo omiljeno tekočino za leče, kupiti sem morala drugo. Slučajno sem nekje istočasno zamenjala še kremo za obraz, za nameček pa sem v službi dobila nov huge ekran. Še vedno ne vem zaradi česa pravzaprav, ampak rabljena prozorna polivinilasta vrečka se je reinkarnirala, gratis pa sem dobila še krvavo rdeče in malenkost pekoče oči.
Nasvet je bil vedno isti - pa nosi en čas očala. Tudi problem je bil vedno isti - že več kot 10 let, god I'm old, jih nimam.
Stanje se po nekaj drastičnih posegih vendarle umirja. Danes se je rabljena prozorna polivinilasta vrečka spet strgala, beločnica pa je že skoraj bela. Od 'albino fešn obsešn' je ostala samo še bleda polt. Since sun decided to be my enemy that's almost my trademark.
11 komentarji:
...no na učke pa le pazi; sm pa vesel da se ti stanje izbolšuje :)
ker deansko ni dobr slep po svetu hodt, je pa res da si takrat pozorn tudi na druge stvari. sam jest osebno raj vidm kukr bol slišm ;);)...
...pa zdej k boš bolš vidla, boš lahko še kak dobr prispevk laži napisala ;)...
yo, sej mogoče se pa da to tekočino kje drugje dobit, če je sam u slo ne prodajajo več. tko mimgrede greš na kak izlet, pa še to nabaviš;)
jaz sem bila pravkar na operaciji... in res je - kdor vidi, tega sploh ne zna cenit! zdaj, ko vidim po 22 letih tudi sama - ja res je faking amejzing!
Luki, evo, spet sm bla prehitra. How very me...:) Sicer vidim zaenkrat brezhibno, ampak rdečica je pa nenormalno trdovratna. Okulistka priporoča bolniško, ampak se zaenkrat še ne dam. ;)
Anonimna oseba, yo, dejmo se no mal predstavt...;) Z izleti, vsaj kar se tiče nabavljanja tekočine za leče, mam pa prilično travmatične izkušnje. No, ja, če ne bo šlo drugač, se bo treba pa tut s temi travmami soočit. :)
Onyx, šit, jst se operacije čist bojim. A bi se ti dal mal razložit kako vse skup poteka - loh mi kar na mejl pošlješ. Tenkju. :)
Pa sej Mojca je spregledala:)...
tko,da sedaj vem,da te je samo tekočina zezala,da se tolk časa nisi javila:)....
Drugač pa moja "sis" je bila tud na operaciji...in baje da je res faking amejzing.... probi, ne bo ti žal....tko prav moja "sis"...
http://www.lexum.cz/
daleč najboljši v našem delu jurope
nimfa, bom ti napisala tukaj, mogč pa še koga zanima.
operacija je čist simpl. prideš lepo prvič na pregled, ti naredijo meritve in ti povejo ali si sploh primeren kandidat. če si, se dogovoriš za datum operacije.
ko prideš tja ti najprej zmerijo osnovne zadeve (meni je med pregledom in operacijo poteklo 6 mesecev, zbirala dinarčke), potem dobiš dve tabletki (pomirjevala) in jupiiii, gremo na mizo. Meni so delali po metodi LASIK, ki je dražja, ampak je okrevanje bistveno krajše in manj je komplikacij, možno pa jo je izvesti samo, če imaš zadosti "okroglo" oko, da se ti lahko vakumsko sesalko prisesa gor. Z razpiralko ti razprejo oči (ta del je neprijeten, ker ne moreš vek več zapirat, pa malo boleče je, ko ti jo pritrdijo), potem se ti pa z vakumsko sesalko prisesajo na oko, da ti ga fiksirajo. Tudi to je malo boleče, vsaj pri meni je bilo, ker sem mela oko precej sploščeno in je imel težave. skor je že obupal, pa je v zadnjem poskusu ratalo. in potem se stemni (mora se, če ne vakum ni prijel) in potem samo vidiš močno svetlobo, pa kako ti umika plasti z očesa in spet močno svetlobo, ko ti laser dela tisto kar ti mora. in potem spet vidiš kako ti plasti polaga nazaj, ves čas ti pa sluznico vlažijo, tako, da ni panike. Skratka ves čas si prisotna in prisebna in tudi moraš bit, saj te sprašuje, kdaj se je kaj začelo (tema, svetloba itd...), sploh pa ni toliko boleče kot je pač neprijetno, ker v naravnem okolju ti lahko pred močno svetlobo oko zapreš, tukaj ga pa ne moreš.
Vse skupaj traja dobrih 10 minut, za obe očesi (obe naenkrat ti delajo, oz. obe isti dan, da ne bo pomote). Jaz sem bila v 45 minutah vse fertik (ob 8ih stopla v sprejemno pisarno, ob 8.45 sem s sončnimi očali na glavi stopila iz ambulante).
grozen je edino občutek, ker prvih nekajur hočeš gledat, pa ne mreš, ker ti oko ne pusti, da bi ga odprl, pa v eno jokaš. to mine po prvem spanju. ker itak greš po operaciji domov, so rekli, naj se vležem in zaspim in ko sem bom zbudila bo vid že skoraj takšen kot bi moral bit. in res je tako bilo, malo je še bilo megleno, ampaj naslednje jutro... ljudje moji, kot bi se mi prikazala marija!
potem moraš naslednji dan na kontrolo, da ti izmerijo dipotrijo (jaz sem imela +0,25 in -0,5), potem pa moraš 14 dni dajat v oči kapljice, jaz pa sem porabila še morje umetnih solz, ker imaš ful suho sluznico. Sončna očala so obvezen dodatek VEDNO, sploh kjer je umetna svetloba (dom ne šteje), vsaj 14 dni. Nočna vožnja je več ali majn misija nemogoče, saj je eden izmed stranskih učinkov operacije bleščanje pri nočni vožnji, ki ponavadi nikoli popolnoma ne izgine, se pa umiri v 2-3 mesecih. popolnoma oči okrevajo po 6 mesecih.
včeraj sem bila na kontroli, dioptrija je -1 in -0.75, kar je idelano za delo z računalnikom, ki ga delam jaz, sem se pa ful prestrašla, ker sem slabo vidla naenkrat, v roku par dni. je pa menda to normalno, da niha, in da se oko pač prilagaja. lahko pa, da se mi bo tudi še poslabšalo. če bi se mi tako poslabšalo v letu dni, sploh ne bi opazila. tak so doktor rekli.
v kolikor dioptija naraste na 1.5 in več, počakajo, da se spet ustali in operacijo ponovijo, brezplačno, vendar je to nek čist simpl postopek, ni okrevanja, ni kapljic, skratka čist rutinski poseg, ki ni tako zahteven kot je prvi.
to bi bilo "na kratko" vse, če pa koga kaj zanima, pa naj kr vpraša...
@nimfa: Binder dandet :( In sem že 2 leti spet na očalih, oči so večinoma utrujene, rdeče... Pa baje tudi moje tekočine ni več...
@blackonyx: Ojoj, ne vem, če si me pomirila. Vseeno hvala za natančen opis. Kje pa?
blackonyx ima talent za plastično opisovanje...
Christian Szell: Oh, don't worry. I'm not going into that cavity. That nerve's already dying. A live, freshly-cut nerve is infinitely more sensitive. So I'll just drill into a healthy tooth until I reach the pulp. That is unless, of course, you can tell me that it's safe. (Marathon Man) ;)
plastično?? se pardoniram, ker ne znam po železno ;)
bila sem pa v žalcu, pri dr. Irmanu.
Korenčka v usta pa bo!
Objavite komentar