Včeraj se mi je bledlo. Res. Zjebava me nek prehlad, ptičja gripa mislim da vseeno ni, je pa moje telo kapituliralo od Coldrexa. Overdose. Ležala sem v postelji in približno vem, da me je Mami spraševala nekaj o računalniku, čaju in oknu, ne vem pa točno kaj. Skuham računalnik, zaprem čaj in ugasnem okno? Kakor koli že, ob pol enih zjutraj sem se zbudila premočena in lačna. Možgan se je poigraval še z eno mislijo in točno zaradi te sem trenutno z možganom skregana.
Zakaj se počutim varno samo takrat, ko se zapletem v kaj nevarnega?
Zakaj se počutim varno samo takrat, ko se zapletem v kaj nevarnega?
2 komentarji:
(kr) en odgovor na tvoje vprašanje.
verjetno se ti je v otroštvo zgodilo, da si bila v navidez varnem okolju/okoliščinah prizadeta. fizično, psihično, čustveno ... ni važno. zaradi tega si se počutila opeharjeno (ali kaj mnogo konkretnejšega) in zgubila občutek varnosti, ki to prav za prav ni bila.
iskanje nevarnosti kot varnost je verjetno ena od naslednjih možnosti:
1. iskala si odmik od varnosti, ki te je prizadela. našla si navidezno nevarnost, ki pa si jo sprocesirala skozi notranje varnostne filtre in zate to pravzaprav ni bila nevarnost. le več objektivnih ter zanesljivih informacij si imela. tako si pravzaprav prevzela nadzor nad svojo situacijo in se s tem uspešno izogibala potencialnim nevarnostim. naostrila si čute in delovala situaciji primerno.
2. lahko da nevarnost, o kateri pišeš, predstavlja preprosto pobeg iz stanja, ki ti ne ustreza, čeprav je to 'varnost'. po jing-jang logiki je nevarnost enostavno pogoj za tvojo varnost. nič narobe.
3. morda malo obskurna možnost: v zgoraj opisani 'varnosti' si bila prizadeta, na to pa nisi mogla vplivati; se ubraniti, izogniti, omiliti ... zaradi vzorcev in norm v naši družbi si v svoji nemoči začela iskati krivca najprej v sebi. pomoči seveda nisi mogla dobiti, saj je ravno naslov, kjer naj bi jo našla, predstavljal tvojo nevarnost. kot otrok pa tudi nisi bila dovolj izkušena in fizično sposobna znotraj obstoječega stanja poskrbeti zate. to je bila potrditev, da si 'krivec' ti. in ker si bila kriva za nekaj, česar sploh nisi naredila, si začela iskati nove vire krivde, s katerimi si se lahko soočila, saj si o njih vedela vse. in pri tebi se je pač izkazalo kot iskanje nevarnosti.
zdaj se mi pa le zdi, da si odrasla, dala te stvari v nek predal v svoji notranjosti in ga pri inventuri vsake toliko odpreš. še vedno nisi prvotnega vzgiba obdelala, vendar si se z njim pomirila. in ker bi rada zavibrirala na višjem energetskem nivoju, želiš počistiti s staro šaro. in to je čisto okej.
želim ti vse lepo in veliko kvantnih skokov.
Bi znala potegnit neke vporednice s tvojim komentarjem in svojo resničnostjo. Samo 'D Dogodek' se ni zgodil v otroštvu, ampak v niti ne tako zelo oddaljeni preteklosti. In tudi moji varno/nevarni občutki so kind of a new thing.
Težko bi rekla, da sem vse skupaj pospravila v predal, sem pa sprejela situacijo takšno kot je in je ne poskušam ne spreminjat ne olepševat. Pomirjena pa tudi še nisem, ampak enkrat za spremembo vsaj ne tiščim z glavo skozi zid. :)
Objavite komentar