Četrtek, julij 23, 2009

Čips med rjuhami...

Ponovno presenečena nad vrtoglavico, ki je vedno posledica zadnjega in nikoli prvega čika v bilokaterem dnevu, sem se poskušala odločiti ali me bolj nervira odsotnost lune ali nenormalno dolga prisotnost delovišča, ki mi že tretji mesec onemogoča normalen dostop do hiše. Pasji lajež naznani pozen prihod nekoga, ki tokrat izjemoma ni jaz.

Šepetanje avtoceste, zamolkel let letala, vrtinčenje vode pod pritiskom, drznen spust rolete, utripanje enega stikala za drugim, preskakovanje devetindvajsetih stopnic in podrsavanje stopal po nekoč pravilno položenem parketu.

S konicami prstov bi se lahko neskončno dolgo dotikala najrazličnejših zvokov noči in ti kradla pikice iz oči.

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

Spet ranjen...tvoj dotik noci...

miss.nymphee pravi ...

Še vedno ranjena od tebe...do kosti...

Ruth * pravi ...

Jezuš.