Just dance

Po kar nekaj drastičnih spremembah, ki so še dodatno pretresle moje že tako drastično spremenljivo življenje, se je spet potrebno naučit plavat, ampak tokrat prvič brez tistega domačega občutka, ki ga je zbujal en par rok, za katerega sem tudi brez fizične bližine vedno vedela, da obstaja.

Sem se včeraj globoko zamislila in si zabičala, da je preteklost preteklost z razlogom. Kakršna koli že, obstajala bo vedno in ta trenutek še vedno močno kroji sedanjost, prihodnosti pa se bom še naprej puščala presenečati.

Lajf iz gud, tko al pa drugač.

Nisem

Spet se zliva vsa ta voda z neba in me nervira, kadar se odpravim proti balkonu na čik. Si pa vseeno za kak trenutek ali dva domišljam, da je to vse kar me nervira in da tisti prekleti občutki v meni ne režejo vsak dan novih ran v že tako razbolelo mene.

Se je pretvarjat res tako enostavno, da se tega sploh ne opazi...

The Great Unknown

Počasi srkam kozarec rdečega vina in že tretjo noč zapored zaman iščem spanec. Preveč se je zgodilo, preveč kot zmorem fizično in psihično prenesti, a se vendarle čudežno prebijam čez vsak naporen dan in čez vsako brezčasno noč. Danes že skoraj z nasmehom in občutkom, da se niti mojega življenja počasi a zagotovo ovijajo okoli mojih prstov. Samo mojih.

Strah me je življenja brez Nje.